PONEDELJEK 6. TEDNA MED LETOM

Mr 8,11-12

Tedaj so prišli farizeji in začeli razpravljati z njim;
preizkušali so ga s tem, da so od njega zahtevali znamenje z neba.
On pa je v duhu zavzdihnil in rekel: “Kaj, ta rod zahteva znamenje?
Resnično, povem vam: Temu rodu znamenje ne bo dano.”

Z eno samo besedo svojih ust bi mogel v srca teh, ki so ga preizkušali, priklicati čudovite podobe nebeških resničnosti. Z enim samim gibom roke bi mogel pred očmi farizejev udejaniti najbolj dih jemajoče dokaze svoje božje moči. Vendar tega ni hotel. Morali so verjeti besedam, ki jih je govoril vsak dan, morali so sprejeti znamenja, ki jih je delal med ljudstvom.
Gospod, naj bo moje srce odprto za skrivnost nevidnega in neizrekljivega, da bodo besede tvojega evangelija postale kruh moje vere.