ČETRTEK 2. POSTNEGA TEDNA

Lk 16,19-31

Nato mu je bogataš rekel: “Prosim te torej, oče, da ga pošlješ v hišo mojega očeta.
Imam namreč pet bratov in posvari naj jih, da tudi oni ne pridejo v ta kraj mučenja!”
Abraham mu je dejal: “Imajo Mojzesa in preroke, te naj poslušajo!”
Ta pa mu je odvrnil: “Ne, oče Abraham, toda če pojde kdo od mrtvih k njim, se bodo spreobrnili.”
On pa mu je dejal: “Če ne poslušajo Mojzesa in prerokov,
se ne bodo dali prepričati, četudi kdo vstane od mrtvih.”

Bogatin je menil, da bo njegovih pet bratov verovalo, če kdo vstane od mrtvih. Toda Jezus ga zavrne: če ne verjamejo Mojzesu in prerokom, ki stalno opozarjajo na dolžnost solidarnosti do ubogih, jih tudi vstajenje ne bo prepričalo. Ali opazimo Jezusov posmeh: na poti v Jeruzalem je in zaveda se, čeprav bo umrl in vstal, ga mnogi voditelji ne bodo sprejeli. Zakoreninjeni so na svoji poti. Nič jih ne more tako pretresti, da bi jo zapustili. Kaj pa mi?