PONEDELJEK 4. POSTNEGA TEDNA

Jn 4,43-54

V Kafarnáumu je bil neki kraljevi uradnik,
ki je imel bolnega sina.
Ko je slišal, da je prišel Jezus iz Judeje v Galilejo,
se je odpravil k njemu in ga prosil, naj pride in mu ozdravi sina, ki že umira.
Jezus mu je tedaj dejal: »Če ne vidite znamenj in čudežev, ne verujete.«
Uradnik pa mu je rekel: »Gospod, stopi dol, preden moj otrok umre.«
Jezus mu je dejal: »Pojdi, tvoj sin živi.«
Mož je verjel besedi, ki mu jo je rekel Jezus, in je odšel.

Ta kraljevi uradnik ni samo verjel Jezusu, da je mogel ozdraviti sina, ampak ga je ubogal, se vrnil domov in tako dokazal svojo vero. Ni dovolj, če rečemo, da verujemo, da more Jezus skrbeti za naše probleme. To je potrebno tudi udejanjiti, kolikor moremo. Kadar molimo za potrebe ali probleme, živimo tako, da verujemo, da Jezus more narediti, kar pravi.