SREDA 2. VELIKONOČNEGA TEDNA

Jn 3,16-21

Obsodba pa je v tem,
da je prišla luč na svet,
pa so ljudje bolj vzljubili temo kot luč,
zakaj njih dela so bila hudobna.

Ob teh Jezusovih besedah nas mora vedno znova zaboleti: ne moremo, da se ne bi prepoznali. Kako radi sprejemamo kompromise, v imenu svojega udobja, pa v imenu ljubega miru, da nam ne bi bilo treba prenašati posmeha ali nasprotovanja drugih… Kako se ob živi luči, Jezusu, ki je tukaj med nami, odločam jaz? On je tako korenit, tako dokončen, da ne dopušča sprenevedanja – če ne stopiš za njim, če ne delaš z njim, si že proti njemu. Je moje srce tako čisto, da sprejema Jezusa na vsakem koraku. Ali pa se počutim pred njim preveč umazanega in si ne upam predenj!
Tu se splača tvegati!