SVETA DRUŽINA

1 Sam 1,27-28

Samuelova mati Ana je rekla:
“Za tega dečka sem molila
in Gospod mi je izpolnil željo,
ki sem jo od njega zaželela.
Pa tudi jaz sem ga zaželela Gospodu;
vse dni, ki jih bo živel, naj bo zaželen Gospodu.”

Kakšen pogum razodeva ta žena, ki – obdarjena – svojega daru sploh ne zahteva zase, ampak ga hvaležno podarja darovalcu. Dovolj ji je, da je dar lahko prejela; da je z rojstvom otroka vstopila v božji načrt odrešenja in postala orodje v božjih rokah. Otrok lahko zdaj služi Gospodu.
Smejo torej naši otroci, telesni in duhovni, (tudi naše misli so se na neki način spočele v nas in iz nas rodile) biti naša last? Zaželimo jih raje Gospodu. Ti, Gospod, pa jih sprejmi in naj ti bodo zaželeni!