SREDA 15. TEDNA MED LETOM

Lk 11,25

“Slavim te, Oče,
Gospod nebes in zemlje…”

Jezus prekipeva od veselja, ker pozna modrost, slavo Očeta, ki razodeva skrivnost odrešenja vsem, a le majhni ga sprejmejo, se ga veselijo in postajajo njegovi vdani odrešeni sinovi. Človek, ki je zaprt v lastno zadostnost (znanje o bogu), ne more zaznati razodetja Očeta in njegovega Sina. Tako kot slepi ne more videti, pa čepra je dan in so predmeti, ki bi jih lahko zaznal. Gospod, varuj me duhovne zakrknjenosti, napuha, slepote, ki bi me lahko zaprla pred tvojo lučjo. Vem, da kjer so vrata zaprata za Tvojo luč, tam divja le strah in negotovost človeške teme.
Vera je vedno dej PONIŽNOSTI, je priznanje, da potrebuješ ODREŠENJE in ZAUPANJE v Vstalega, ki more rešiti.