MARIJINO VNEBOVZETJE

Lk 1, 46-49

»Marija je rekla: ‘Moja duša poveličuje Gospoda
in moj duh se raduje v Bogu, mojem Odrešeniku,
kajti ozrl se je na nizkost svoje služabnice.
Glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi,
kajti velike reči mi je storil Mogočni
in njegovo ime je sveto’«.

Bog se ne ozira na raziskave javnega mnenja in na ankete, tudi ne gleda na človekovo zunanjost, ampak v njegovo srce. »…In povišal je nizke« (Lk 1,52). Marija je bila v to tako prepričana, da v kratki hvalni pesmi dvakrat ponovi to misel. Daje nam vedeti, da so med nami mnogi, ki jih večkrat ne opazimo, Bog pa je nanje še kako pozoren. Ljubi jih, ker ljubi veselega, velikodušnega človeka, s čistim, plemenitim, preprostim srcem.
Gospod, zvest prijatelj je tisti, ki daje varno zavetje. Kdor je našel takšnega prijatelja, je našel zaklad. Naj kakor Marija izpolnjujemo, kar od nas pričakuješ, in naj v vsakem človeku prepoznavamo Tebe, ki si največja Dobrota.