SOBOTA 32. TEDNA MED LETOM

Lk 18,2-5

“V nekem mestu je bil sodnik, ki se ni bal Boga
in se ni menil za človeka.
In v tistem mestu je bila tudi vdova, ki je prihajala k njemu in ga prosila:
›Pomagaj mi do pravice proti mojemu nasprotniku.‹
Dolgo ni hotel, potem pa je rekel sam pri sebi:
›Čeprav se ne bojim Boga in se ne menim za človeka,
bom tej vdovi, ker me nadleguje, vendarle pomagal do pravice,
da me ne bo s svojim prihajanjem izmučila do konca.”

Z zgodba o vdovi, ki tako vztrajno nadleguje brezbožnega sodnika, dokler ji ne pomaga do pravice, nam hoče Jezus povedati, naj se Boga ne naveličamo prositi, česar potrebujemo. Bog si želi naše vztrajnosti in celo nadležnosti.