ŠESTI DAN BOŽIČNE OSMINE

1 Jn 2,12-17

In svet preide in njegovo poželenje;
kdor pa spolnjuje Božjo voljo, ostane vekomaj.

V nas je želja, da bi bili večno. V nas je zavedanje, da večno bomo. Da življenje, ko se enkrat rodi, ne more biti več preklicano, uničeno. “To je strašna čarovnija zemlje, vode in neba, da sekira, ki ubija, nikdar nič ne pokonča.” A nikakor ne bomo večno iz svoje moči, iz svojega obstoja. Že majhen virus nas hitro prepriča, kako zelo krhki smo. Še na videz neuničljivi kamen se okruši, jeklo zarjavi, diamant se obrusi, zvezda ugasne. Naš večni obstoj se naslanja na nekoga drugega. Prej ko se znebimo svojih iluzij, da nam lahko uspe samim, bolje.