ČETRTEK 24. TEDNA MED LETOM

Lk 7,37-38

In glej,
ko je neka žena, ki je bila v mestu grešnica,
izvedela, da je v farizejevi hiši pri mizi,
je prinesla alabástrno posodo dišavnega olja
in vsa objokana od zadaj stopila k njegovim nogam
ter mu jih začela močíti s solzami.
Brisala mu je noge z lasmi svoje glave,
jih poljubljala in mazilila z oljem.

Gospod,
kaj je nagnilo tisto ženo, da je prišla v farizejevo hišo, stopila do tebe in pred tebj strla alabaster in srce? Da je objokovala vsak poljub, ki ni bil znamenje ljubezni, ampak pohote? Da se ni bala ne tebe, ne farizeja ne ljudi? Najbrž jo je nagnilo tvoje zaradi naših grehov strto in prebodeno srce, ki krvavi, da izmije naše krivde.
Ko častim tvoje srce, naj njegova ljubezen odseva tudi iz mojega življenja, da bodo mnogi od zadaj pristopili k tebi. In varuj me, da jih ne bi farizejsko preziral, ampak naj z njimi točim svoje solze.