25. NEDELJA MED LETOM

Mt 20,1-16a

Prijatelj, ne delam ti krivice.
Ali se nisi pogodil z menoj za en denarij?
Vzemi, kar je tvojega, in pojdi!
Hočem pa tudi temu zadnjemu dati kakor tebi.
Ali ne smem storiti s svojim, kar hočem?
Ali je tvoje oko hudobno, ker sem jaz dober?

Povej mi, kakšen je tvoj Bog, in povem ti, kdo si! Človek, ki je ustvarjen po Božji podobi, je nagnjen k temu, da si naredi Boga po svoji podobi, da si naredi malika. Če računamo na zasluge in postavljamo zahteve, oviramo Boga pri tem, da bi nam razodel veliko skrivnost, da smo polni samih sebe. Bog pa more nasititi samo lačne. Po milosti nas je izvolil. “Če pa je po milosti, ni več po delih, sicer milost ne bi bila več milost” (Rim 11,6). Bog Jezusa Kristusa more bogato poplačati tudi tistega, ki nima nobenih zaslug, ker je “popolno dobro, vse dobro, resnično in najvišje dobro, ki je edini dober” (1 FVod 23,28).
O moj Gospod, bodi zahvaljen!