ČETRTEK 29. TEDNA MED LETOM

Ef 3,14-15

Zato upogibam svoja kolena pred Očetom,
po katerem se imenuje vsakršno očetovstvo v nebesih in na zemlji, …

Gospod,
ti si Oče, ki presegaš vsako človeško očetovstvo; ti si vir vsega živega in ne le posrednik življenja; ti vse vzdržuješ v bivanju in ne le sproti hraniš, da takoj ne propade; ti vse ljubiš in ne zahtevaš nazaj prav nič v zameno. Ko postajamo očetje, se zaziramo vate in od tebe srkamo svoje očetovstvo, da se ne bi postavljali za gospodarje življenja, da bi se razdajali, da ne bi zlorabljali ljubezni.
In da bi tudi svoje očetovstvo sprejeli od tebe, Oče, kot tvoj očetovski dar.