PONEDELJEK 34. TEDNA MED LETOM

Raz 14,1-2

Pogledal sem in glej,
na gori Sion je stalo Jagnje
in z njim sto štiriinštirideset tisoč tistih,
ki so nosili napisano na čelu
njegovo ime in ime njegovega Očeta.
Z neba sem zaslišal glas kakor glas mnogih vodá
in kakor glas silovitega groma.
Glas, ki sem ga slišal, je bil kakor glas harfistov,
ki brenkajo na svoje harfe.

Gospod,
glas harfe je tako prijeten, tako nebeški! Čudovita glasbena spremljava še bolj čudovitega pogleda na nepreštevno množico odrešenih. Kako lepo bo biti tam zraven! Obenem pa se vprašam, kaj storim, da bi bilo na mojem čelu napisano ime Jagnjeta in njegovega Očeta? Katera moja misel ali delo je tisti svinčnik, tista roka, ki ju napiše tja?