SEDMI DAN BOŽIČNE OSMINE

1 Jn 2,18-21

Otroci,
poslednja ura je in kakor ste slišali,
da prihaja antikrist,
je veliko antikristov že zdaj tu.
Iz tega spoznavamo, da je poslednja ura.

Vsi čutimo, kako se ne le čas, ampak predvsem naše življenje izteka. Grški mislec v starem veku je rekel: Panta rhei –
Vse teče! Čas pred našimi očmi uhaja v preteklost. Načrti, upi, nade – koliko tega je steklo v preteklost. Pa vendar je
bolj kot preteklost pomembna prihodnost. Človeštvo živi morda dva milijona let, pa nima svojega smisla v preteklosti.
Sam živim morda 20, 30, 50 let. Koliko sem živel, ni pomembno. Kako sem živel, je edino pravo vprašanje. Ovrednotiti
moram svoja dejanja, da bi se ob njih učil živeti za prihodnost. Človek je bitje prihodnosti, kakor je krščanstvo vera
prihodnosti. Zazrti smo v drugi Kristusov prihod. Čakamo Gospoda, dokler ne pride v svoji slavi. Pa ne križem rok.
Delamo, kakor da je vse odvisno od nas. Zavzeti smo za lastno srečo in srečo drugih.