ČETRTEK 2. VELIKONOČNEGA TEDNA

1 Mz 1,26-31; 2,1-3

Plodita se in množita ter napolnita zemljo;
podvrzita si jo ter gospodujta pticam neba in ribam morja
in vsem živim bitjem,
ki se gibljejo po zemlji.

Naša naloga gospodovanja zemlji se pridno uresničuje. Pravzaprav se obnašamo še preveč gospodovalno. Kot kakšen novopečeni kraljevič, ki mora vedno znova dokazovati, da ima oblast. Tudi eden nad drugim. In ne kot priden oskrbnik, ki v spoštovanju do pravega Gospodarja nikoli ne izkorišča zaupanega mu premoženja, ampak glavnico skrbno množi.A sploh ni tako hudo, če uničujemo naravo, to morda lahko malce oteži naše bivanje; dosti huje je, ker smo se kar navadili uničevati in izkoriščati eden drugega. Pomislimo kdaj, kako malo je vredno delo ljudi v Aziji ali Afriki? Kako sam na tiho prispevam k njihovemu izkoriščanju, da lahko lagodno živim. Mar ni krivica, da lahko nekdo v tem “globaliziranem” svetu cel dan gara, pa ne zasluži niti toliko, da bi si lahko kupil liziko?
Vsak pri sebi mora premisliti, kaj lahko stori, da bi bile stvari drugačne.