TOREK 14. TEDNA MED LETOM

Mt 9,32-38

Ko pa je videl množice,
so se mu zasmilile,
ker so bile izmučene
in razkropljene kakor ovce,
ki nimajo pastirja.

Razkropljeni smo, o tem ni dvoma. Osamljeni med množicami ljudmi, mrežno povezani z milijoni, pa vendar v srcu ledeno sami. Vsak “pastir”, na katerega smo se skušali zanesti, da bi nas povezal med seboj: razum, ideja, denar, dobrota, se je izjalovil. Naš pastir ne more biti mrtva stvar, in kako žalostno je, če je naš pastir nekaj ali nekdo, kar je še bednejše od nas.
Zaupajmo Živemu!