PONEDELJEK 16. TEDNA MED LETOM

2 Mz 14,10-12

Izraelovi sinovi so se silno prestrašili in so vpili h GOSPODU.
Rekli so Mojzesu: “Ali mar ni bilo grobov v Egiptu,
da si nas odpeljal, da umremo v puščavi?
Kaj si nam storil, da si nas izpeljal iz Egipta?
Ali ti nismo že v Egiptu govorili in rekli:
‘Pusti nas, da služimo Egipčanom!’
Saj bi bilo boljše za nas, da bi služili Egipčanom,
kakor da umremo v puščavi.”

Izhod iz sužnosti je za Izraelce pomenil, da zapuščajo dokaj mirno življenje kljub suženjskemu delu, in se podajajo na novo pot, ki je negotova, in zahteva od njih precej napora. Boljše, da smo sužnji, kot pa da umremo v puščavi… Stavek, ki ni samo izraelski, ampak tudi moj in tvoj. Tudi midva raje samo prejemava, težje pa kaj dajeva ter tako tudi sama kaj narediva za osebno svobodo.
Zato pa je prišel Jezus, da bi naju osvobodil. Bodiva tega vesela.