PONEDELJEK 22. TEDNA MED LETOM

Lk 4,28-30

Ko so to slišali, je vse v shodnici zgrabila jeza.
Vstali so, ga vrgli iz mesta in odvedli na previs hriba,
na katerem je bilo sezidano njihovo mesto,
da bi ga pahnili v prepad.
On pa je šel sredi med njimi in je hodil dalje.

Gospod, ali so me že kdaj spravile v bes tvoje besede? Sem te že kdaj imel za prezahtevnega? Sem te imel že kdaj dosti?
Spomni me, da takrat, ko bi te jaz hotel nagnati iz svojega življenja, tvegam, da boš šel dalje, mimo mene, brez mene. In bi potem jaz ostal čisto sam…