ČETRTEK 24. TEDNA MED LETOM

Lk 7,50

“…Tvoja vera te je rešila, pojdi v miru…”

Večkrat se srečamo z mislijo, da je izbira biti veren, oz. neveren prepuščena posamezniku, kot da se lahko odloči, kakor mu ugaja. Vendar ta misel ni povsem zdrava. Ko gre za vero, človek ne more izbrati drugega kot biti veren. Z vero je kot z življenjem: ko ga dobiš, ga moraš živeti. In če moraš živeti, je temu življenju potrebno dati dokončni smisel in najti odrešitev od zla, ki je od znotraj in od zunaj na delu. Verovati vsako ustvarjeno bitje mora, sicer propade v lastni revščini in nesmislu, ali tistih, ki jih drugi ustvarijo. Človekov duh mora verovati, če hoče obstati… Ne nasedajmo nevernim lažnivcem…