PONEDELJEK 34. TEDNA MED LETOM

Lk 21,1-3

Ozrl se je in videl bogate,
ki so metali svoje darove v tempeljsko zakladnico.
Videl pa je tudi neko siromašno vdovo, ki je vrgla vanjo dva novčiča,
in je rekel: “Resnično, povem vam:
Ta uboga vdova je vrgla več kot vsi”.

Zgodba hoče povedati, da Bog ne gleda na velikost daru, temveč na velikodušnost srca. V človeških očeh je dar toliko vreden, kolikor zaleže, v božjih pa toliko, koliko darovalec položi vanj vere, upanja in ljubezni.

En odziv na “PONEDELJEK 34. TEDNA MED LETOM”

  1. Dati nekaj od malega kar sploh premorem, je v Božjih očeh vredno mnogo več,kot če darujem košček od preobilja…v materialnem smislu.Seveda pa je tudi tukaj, v tem primeru najpomembnejši namen srca.
    V duhovnem smislu je povsem jasno, da sem poklican-a, da posredujem naprej, kar prejemam od Boga. Vse kar imam, je namreč dar od Boga, On pa vsakomur, ki ga ljubi , ga slavi in mu s svojim življenjem želi slediti, daruje mnoge kreposti in darove.
    Kaj pa jaz polagam v to košaro z darovi pred so-človeško in pred Božje obličje?
    Kaj in koliko pa jaz znam, zmorem in hočem…darovati?
    Kje in v čem se začne in kje konča moja darežljivost? Pripravljenost darovati (se) in nekaj dobrega in lepega storiti za Boga in bližnjega?
    In ne nazadnje…kako pa jaz sprejemam nekaj, kar mi je podarjeno? Znam biti hvaležen…ali pa se zmrdujem nad tem? Kolikokrat uporabim besedi “hvala” in….”prosim”?
    In kolikokrat in na katere različne načine me mora moj brat ali sestra v Gospodu za nekaj, kar je zanj-o zagotovo pomembno… prositi, da končno slišim njegov ali njen glas….?

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.