2. ADVENTNA NEDELJA

Mr 1,2-5

“Glej, pošiljam svojega glasnika pred tvojim obličjem,
ki bo pripravil tvojo pot. Glas vpijočega v puščavi:
Pripravite Gospodovo pot, zravnajte njegove steze!”
Tako se je pojavil Janez Krstnik v puščavi in je oznanjal krst spreobrnjenja v odpuščanje grehov.
K njemu je prihajala vsa judejska dežela in vsi Jeruzalemčani.
Dajali so se mu krstiti v reki Jordan in priznavali svoje grehe.

Kdor želi, kot Janez Krstnik, pripravljati pot odrešeniku, naj bo pripravljen na življenjsko puščavo, ki ga bo osvobajala strahu pred Bogom, strahu pred smrtjo, strahu pred drugimi in pred stvarstvom. Navodilo za bivanje v tej puščavi pa je: v vseh okoliščinah mora vabiti Boga, naj napolni njegovo bivanje s seboj, kajti sam bo vedno ostajal plen teh strahov. Šele, ko doživimo, da je Bog močnejši od puščave, da je dober in pozoren do vsakega, šele ko dovolimo Bogu, naj napolni naše življenje, se bo iz te polnosti prelilo kaj tudi drugim.

One comment on “2. ADVENTNA NEDELJA
  1. Sonja pravi:

    Kako čudovita in v bistvu realna primerjava…življenje kot puščava mnogih načinov in vrst…Puščava, ki more za vedno ostati prostor brez življenja. Lahko pa del nje tudi oživi, pod nekimi pogoji more njeno srce ozeleneti,… v njej se lahko rodi oaza,ki daje življenje živim bitjem, a šele tedaj, ko prejme mnoge dežne kaplje (ki so blagoslov in življenje…) z neba.

    Koliko sem jaz odprta za Boga, za Njegov dotik, za vero vanj…?
    Ali sem kot mrtva puščava( sama sebi namen) ali nosim v sebi del zelene podobe oaze?

    Komu zmorem nuditi svoj košček, prostor zavetja in oaze? Sem v resnici kot oaza?
    Ali pa sem res bolj kot to, le delček mrtvega, nerodovitnega puščavskega peska, ki ga veter po svoji volji nosi sem in tja?
    ………..
    Da, Bog je mnogo močnejši od vsake puščave, stiske,od osamelosti in samote,od vsakega nesmisla in praznote, od vsakega umiranja in zapuščenosti, od vsakega trpljenja, bolečine in smrti….!
    Odpriva mu srce in dušo, naj naju vetrovi in viharji življenja ne spreminjajo v golo in nerodovitno puščavo…, naj vstopi vate in vame On, ki daje življenje, ki je vir Življenja in rodovitnosti!
    Naj nežno in usmiljeno v nama zaveje Njegov dih…, Njegov Duh, ki zna in zmore v nama in v nas vseh očistiti in odpihniti nepotrebne navlake življenja in zabrisati sledove smrti in stranpoti, nepravih poti in zmotnih odločitev. DUH, ki ozdravlja in v puščavi življenja, v puščavi mojega in Tvojega srca naredi čudež, da se v njej odpre in vedno znova odpira prostor novega ž(Ž)ivljenja…V moji in Tvoji puščavi bodo vzklila in pognala semena, nerodovitnost puščave bo ozelenela, potem, ko se bo darovala in hote postala dom Življenju…!
    Da, zgodi se Gospod…po Tvoji volji! Tvoja sem,… Tvoji smo in hočemo (p)ostati!
    Hvala za vse Tvoje čudeže ž(Ž)ivljenja!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.