4. NEDELJA MED LETOM

Mr 1,21-28

“Kaj imamo s teboj, Jezus Nazarečan?
Si nas prišel pokončat? Vem, kdo si: Sveti, od Boga.”
Jezus pa mu je zapovedal: “Umolkni in pojdi iz njega!”
Nečisti duh ga je stresel, zavpil z močnim glasom in šel iz njega.

Brez besede nisem človek; brez Tvoje Besede, Gospod, ne vem, kdo sem in kdo naj postajam, če hočem ostati človek… “Čisto preprosto sem priznal in to verujem,” pravi D. Bonhöffer, “da le Sveto pismo daje odgovore na vsa naša vprašanja in da moramo zanje prositi s preprostim in ponižnim srcem… Od Svetega pisma moramo pričakovati DOKONČNI odgovor in ne le površnega, ali delnega… Bog sam nam v njem govori.” Pred Svetim pismom ni dovolj le razmišljati o Bogu, pri čemer se opiramo na lastne moči. Le če iščemo živega Gospoda v vsem in z vsem predanim srcem, ga bomo srečali in našli. Le če Ga iščemo, nam bo odgovoril.

En odziv na “4. NEDELJA MED LETOM”

  1. Zli duh je priznal Njegovo moč, prepoznal Ga je… in zapustil človeka, ki ga je bil obsedel….

    Gospod, tudi jaz verujem v Tvojo moč in v Tvojo zmago.
    Čeprav mi dvomljivci mnogokrat govorijo, da Te sploh ni ali pa da si zapustil ta svet, kajti v njem se dogaja tudi toliko krivic, slabega in hudega in mnogokrat se zato poraja vprašanje celo pri vernih: “Zakaj Bog, če obstaja – dopušča vse to…?”
    Najpogostejši odgovor teologov je ta, da se ne vmešava v stiske in trpljenje ljudi, ker nam dopušča svobodno voljo, svobodne izbire….

    Gospod in moj Bog…,tudi jaz vsega nikakor ne razumem, a v sebi ohranjam upanje in vero, zaupanje Vate.
    Prav zaradi Besede, ki si nam jo daroval!
    Zaradi Tvoje učlovečene, udejanjene l(L)jubezni pa tudi zato, ker se pogosto spomnim Tvojih blagrov Jezus…, preko njih lepo poveš, da bodo vse krivice nekoč premagane, vse zlo pregnano in tisti, ki trpijo, bodo potolaženi in odrešeni vsega zla, sprejeti bodo na Tvoji desnici….

    Da, odkrito priznam tudi sama. Brez Tvoje Besede bi bila moja vera mrtva. Gospod brez Tvoje besede in vere vate, bi bila mnogokrat, morda kar večino časa izgubljena in slepo tavajoča…, ne bi vedela kdo sem, kam grem, čemu živim, kaj je bistveni namen in cilj mojega življenja. Izgubila bi kompas, ker ne bi imela vere. Vera v nekega oddaljenega, abstraktnega boga bi me puščala prazno ali pa me sploh ne bi nagovorila!
    Tako prazno, tako žalostno, brezbarvno bi bilo moje življenje….Tako pa s Teboj, o Gospod čutim, živim in ljubim življenje, življenje s Teboj, ob Tebi in takrat, ko je res hudo…vztrajam v njem prav zaradi Tebe.
    Priznam Gospod! Potrebujem, dan za dnem in vedno znova, Tvojo otipljivo, vidno navzočnost Gospod in moj Bog, da lahko iz nje srkam svojo vero, smisel, moč in pogum.
    Le skozi Tvoj pogled lahko prepoznavam, vidim, začutim smisel svojega obstoja in dela, lepoto Tvojega načrta in vsega kar me obdaja.
    Potrebujem Tvojo BESEDO…Gospod in se Ti zahvaljujem zanjo.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.