SREDA 2. POSTNEGA TEDNA

Mt 20,17-28

Veste, da vladarji gospodujejo nad narodi in da jim velikaši vladajo.
Med vami pa naj ne bo tako,
ampak kdor hoče postati med vami velik, naj bo vaš strežnik,
in kdor hoče biti med vami prvi, naj bo vaš služabnik,
tako kot tudi Sin človekov ni prišel, da bi mu stregli,
ampak da bi stregel in dal svoje življenje v odkupnino za mnoge.

Jezus opisuje vodstveno službo v čisto drugačni perspektivi: ne izkoriščati ljudi, ampak jim služiti. Sin človekov ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi stregel in dal svoje življenje v odkupnino za mnoge. Jezus spoštuje dostojanstvo drugih in udejanja, da ni nad nobenim služenjem. Če tudi ti vidiš, da mora biti kaj narejeno, ne čakaj na to, da bi te prosili. Začni in naredi to kot zvest strežnik!

One comment on “SREDA 2. POSTNEGA TEDNA
  1. Sonja pravi:

    Včasih vsakogar izmed nas zamika,da bi se izognil…,ali celo opustil katero od svojih dolžnosti. Včasih tudi ni prave volje ali moči, človek se počuti nekako iztrošen, izčrpan, morda celo izgorel…,saj mu zahteve okolja segajo že preko glave….

    Jezus od nobenega od nas ne pričakuje popolnosti in perfektnosti…, to smo si zadali sami ali pa ljudje v našem neposrednem okolju. In to lahko privede v stanje hude notranje stiske, izčrpanosti, izgorelosti, depresije.
    Kje je tukaj ostala ljubezen, odnos do samega sebe?
    Vsakdo od nas ima svoje meje. In Jezus nas vabi tudi k temu,da jih sprejmemo in jih ne presegamo. Ve,da moramo kdaj stopiti tudi ” na goro”, v samoto, v odmik, k studencem Žive vode, da se napojimo, obnovimo, da si izmijemo oči in pogled, da ostanemo telesno, duševno in duhovno zdravi….Da se kdaj tudi zavestno umaknemo in okrepimo svoje moči…in šele potem znova storimo potreben korak naprej in “le” toliko, kot pač zmoremo. Kajti, če ne znamo prav ljubiti sebe, nam to (vsaj dolgoročno ne), ne bo uspelo niti v odnosu do bližnjega pa tudi odnos do Boga bo slej ko prej “načet”, izkrivljen, vprašljiv….

    Gospod od mene in tebe ne pričakuje nekega mazohizma…pač pa preprosto življenje in pristno veselje oznanjevalca, ki realno presoja in živi svoje življenje in vidi, prepoznava svoje poslanstvo v zvestem izpolnjevanju malih, vsakodnevnih “nalog”…In ob tem ostaja vesel, zadovoljen in izpolnjen…Morda nam res ni potrebno “odreševati” tega sveta in si nalagati bremen, ki jih ne zmoremo (dolgo) nositi…, saj nas je odrešil in nas odrešuje že naš Odrešenik.

    Molimo za modrost in zdravo pamet ter da bi zmogli dobro izpolnjevati to, kar je res potrebno in nam namenjeno…..

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.