3. POSTNA NEDELJA

Jn 2,13-25

Ko je bil med praznikom pashe v Jeruzalemu,
so mnogi začeli verovati v njegovo ime,
ker so videli znamenja, ki jih je delal.
Jezus pa se jim ni zaupal, ker je vse poznal
in ker ni bilo treba, da bi mu kdo pričeval o človeku;
sam je namreč vedel, kaj je v človeku.

Jezus je vedel vse o človeški naravi. Zavedal se je resnice Jeremijevih besed: Srce je zvijačnejše od vsega in zahrbtno; kdo ga more doumeti? (Jer 17,9). Jezus je vedel, da je vera nekaterih učencev površna. Nekateri, ki so sedaj govorili, da verujejo vanj, bodo pozneje vpili: Križaj ga! Lahko je verovati, ko smo navdušeni in še drugi verujejo v isto pot. Toda verovati tudi takrat, ko to ni priljubljeno?!

En odziv na “3. POSTNA NEDELJA”

  1. Vera v mojem srcu je prisotna ali pa je ni. Ne morem le na pol ali le po potrebi verovati…Nujno mora biti, postati, ostati del mene. Izhajati iz globin mojega bistva, zavedanja in hotenja…Postati moj cilj.
    Kot tudi ljubiti ne morem s pogojevanjem…Ljubim s celim srcem ali pa to ni prava ljubezen in je nekaj drugega, morda tudi le “fikcija”, iluzija ali le neke vrste predstava.

    Koga hočem(o) preslepiti? In zakaj? Takšen odnos ne pelje prav daleč in se navadno žalostno in bedno konča.

    Molimo za dar, za milost resnične, globoke, trdne, neomajne in zveste vere, ukoreninjene v pristnem odnosu do Boga in bližnjega. A šele, ko bom zares odprl svoje srce, v vsej iskrenosti, pristnosti in ponižnosti…,ko ne bom pogojeval in ko bom znal biti, postati resnično hvaležen za vse, kar mi je podarjeno, takrat bodo moja molitev, moja vera, moja ljubezen in vsa moja prizadevanja našla plodna tla za rast.
    In to ne glede na vse okoliščine.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.