5. POSTNA NEDELJA

Jn 12,20-33

Prišla je ura, da se Sin človekov poveliča.
Resnično, resnično, povem vam: Če pšenično zrno
ne pade v zemljo in ne umre, ostane sámo; če pa umre, obrodi obilo sadu.
Kdor ima rad svoje življenje, ga bo izgubil;
kdor pa sovraži svoje življenje na tem svetu,
ga bo ohranil za večno življenje.
Če kdo hoče meni služiti, naj hodi za menoj,
in kjer sem jaz, tam bo tudi moj služabnik.
Če kdo meni služi, ga bo počastil Oče.

Tako moramo biti predani Kristusu, da »sovražimo« svoje življenje. To ne pomeni, da želimo umreti ali smo nemarni ali uničevalni z življenjem, ki nam ga je Bog podaril, ampak smo pripravljeni umreti, če bomo tako poveličali Kristusa. Razlastiti se moramo tiranskih pravil svoje sebičnosti. Ko pustimo ob strani pehanje za srečo, varnostjo in užitki, moremo ljubeče in svobodno služiti Bogu.

One comment on “5. POSTNA NEDELJA
  1. Sonja pravi:

    Besedo “sovražiti svoje življenje” je res težko pravilno razumeti…, morda gre res spet le za malce neustrezen prevod Jezusove misli in sporočila…, morda bi obstajala kaka boljša, ustreznejša sopomenka?
    SP se še vedno (znova) prevaja….Toda kljub za razumevanje težki besedi na tem mestu, nam je dano zaslutiti, začutiti…pravi smisel, bistvo Jezusovega sporočila.

    Zagotovo gre bolj kot za sovražno odpoved svojemu življenju, ki je v resnici Božji dar, tukaj za nov pogled na to, kako ga prav preživeti in pravilno ovrednotiti. Tu gre bolj za to, kaj je v resnici ž(Ž)ivljenje in kaj smrt.
    Življenje, h kateremu nas vabi Jezus je v določeni nenavezanosti. Gre za odprtost, za to, da svoje življenje, svoje bistvo, svoje jedro, temeljni smisel svojega bivanja in obstoja znamo pravilno ovrednotiti, da ga znamo tudi izročiti,darovati…In to, ko je to potrebno storiti v vsem in brezpogojno.
    Življenje pravilno osmisliti v darovanjskem vidiku….in kot neke vrste prehod. Ta trenutek živeti za resnično razpoložljivost Bogu in bližnjemu in ne za vrtenje okoli svojih bolj ali manj trenutnih in prehodnih potreb.Ne živeti (in obenem izgubljati bistva) v zmotni in napačni osredotočenosti na svoj ego ali na hedonizem ali na pridobiten- materialističen pogled na svet in življenje…

    Gospod nas hoče izvleči ven iz sebičnosti, ozkosti, majhnosti, ujetosti, iz napuha in samozadostnosti, da ne bi živeli le zase in za svoje potrebe, da ne bi stregli le sebi…Da ne bi služili mamonu, ampak, da bi zmogli videti, začutiti, zadihati, zaživeti presežno…!
    Umreti je potrebno torej vsemu, kar nas zasužnjuje, kar nam zastira pogled na Boga in bližnjega, vsemu, kar me lahko v sebi vklepa v napačne navezanosti in obenem odtujuje in postavlja ovire Njegovemu načrtu z menoj.
    Odpovedati se vsemu kar v meni lahko ubija ljubezen.
    Življenje brez ljubezni in darovanja pa je mrtvo in brez vrednosti.

    Gospod, danes Te prosim…pokaži mi, pokaži nam vsem in vsakemu posebej…pravo pot, da bomo znali prav razumeti, pravilno vrednotiti in živeti in da bomo vredni Življenja o katerem nam govoriš Ti. Verujem, da v njem ni smrti, ampak veselje osvobojenih in odrešenih.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.