VELIKI PETEK

Iz 52,13-15; 53,1-12

On pa je bil ranjen zaradi naših prestopkov,
strt zaradi naših krivd.
Kazen za naš mir je padla nanj,
po njegovih ranah smo bili ozdravljeni.
Mi vsi smo tavali kakor ovce,
obrnili smo se vsak na svojo pot,
GOSPOD pa je naložil nanj krivdo nas vseh.

Danes je dan, ki ga je težko opisati. Dan v katerem je umrl Bog. Dan ljudskega izdajstva. Gospoda so križali – kdo ga je križal? Rimljani, Judje, mi? Križali smo ga mi vsi. Križali so ga naši grehi, naše slabosti, naše življenje, ki je daleč od Boga. Ustavimo se v tem času in premislimo v tihoti zakaj sem križal svojega Gospoda?
Gospod, oprosti mi!

2 comments on “VELIKI PETEK
  1. Sonja pravi:

    Izdajstvo je nekaj neverjetno bolečega…, skušam si predstavljati, kaj je v tistem trenutku doživljal, občutil v sebi, kot človek…, ko je molil in trepetal v Getsemaniju….Že malo zatem pa… Njegovo telesno in duševno trpljenje je bilo strašno, nekaj najtežje predstavljivega….
    Se zmorem vsaj za trenutek postaviti v njegovo kožo? Po človeški logiki bi moral v trenutkih tega groznega trpljenja, duševne bolečine zavrženosti in krivične obsodbe, ob krutem porogu tistih, ki so ga mučili in mu prizadevali tudi strašne telesne bolečine in muke…, po človeški logiki bi moral biti povsem strt in poln sovraštva do svojih mučiteljev pa tudi do vseh tistih, zaradi katerih je sprejel trpljenje in smrt…Ne bi mu bilo treba, saj je bil nedolžen, saj je bil Božji Sin…..
    On pa je ravnal povsem drugače kot bi storil običajen človek….Ni moledoval za usmiljenje, sploh se ni skušal posebno braniti…Ostal je miren, ponižen, poln nekega dostojanstva, ni se branil in protivil, prepustil se je…in zmogel je l j u b i t i in o d p u š č a t i…!Že sproti in takoj.

    Vse to je storil, zmogel storiti, pretrpel, se daroval iz najbolj zveste, globoke in pristne LJUBEZNI.

    Gospod, vem, da si šel tudi zame skozi obsodbo, mučenje…in umret na križ. Da bi osvobodil in očistil moje srce, da bi mi daroval novo, večno ž(Ž)ivljenje…
    Gospod odpusti mi, ker si moral toliko trpeti tudi zame!
    Odpusti mi prosim vse moje padce, sramujem se jih, sramujem in kesam se svoje majhnosti in nezmožnosti, da bi živela, ljubila in odpuščala kot Ti….
    A danes Ti hočem znova obljubiti, ker me je Tvoja ljubezen in žrtev pretresla in prepričala…,obljubljam Ti to, da bom po svojih majhnih močeh poskušala slediti poti,ki mi jo kažeš… moj ljubljeni Učitelj. Moj Bog si…, moja skala in moja rešitev,…. vedno znova!

  2. Andrej pravi:

    Kje so ostali? Mar jih nisem več ozdravil?
    Vprašanje Jezusa ozdravljenemu gobavcu je še kako aktualno. Vsi “ozdravljeni” ne pridejo nazaj, ne ostanejo, temveč se izgubijo v gneči in hitrosti življenja.
    Jezus to ve, in zato je vesel vsakega. Na križ pa je šel za vse. Njegova bolečina je njegova velika ljubezen. Ni oporekal Očetu, nikoli ne oporeka meni, ker ga vedno znova razočaram, nikoli ne oporeka nobenemu, čeprav je njegova nesebična bolečina premaknila temelje pekla in zgradila nova večja vrata v nebesa.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.