11. NEDELJA MED LETOM

Mr 4,26-34

“Z Božjim kraljestvom je kakor s človekom,
ki vrže seme v zemljo.
Spi in vstaja, ponoči in podnevi,
seme pa klije in raste, da sam ne ve kako.
Zemlja sama od sebe poraja najprej bilko,
nato klas in končno žito v klasu.
Ko pa sad dozori, hitro zamahne s srpom,
kajti prišla je žetev.”

Kaj nam želi povedati prilika o božjem kraljestvu? Podobno je človeku, ki vrže seme v zemljo. Pa ne ve in ne vidi, kako le-to vzklije in zraste.
Tako božja beseda raste v nas, ko jo poslušamo in po njej živimo.
Tako smo vedno pripravljeni na Jezusov prihod, na žetev.

One comment on “11. NEDELJA MED LETOM
  1. Sonja pravi:

    Biti kristjan…ne pomeni biti brezkrben, samo poslušati in ne slišati Božje besede…Če vrtnar skrbno ne opazuje in le posadi rastline, potem pa jih le prepusti soncu in dežju, potem ni dober in pravi vrtnar, ne bo imel uspeha, kajti rastlinice bo napadel in prerasel plevel….
    Kako in kam pade vame seme Božje Besede? Kje je njeno mesto v meni, v mojem srcu, v mojem življenju?
    Koliko te resnice živim in ali jo zares pričujem drugim – s svojim razmišljanjem, življenjem in delom?
    Kakšen človek sem?
    Ali znam, morem, hočem prisluhniti drugim? Sem sam po sebi užitna rastlina ali plevel?
    Ko pride tista ura in bom zrl v Božje obličje…, kakšen sad bo prišel iz mojih rok?

    Gospod, danes Te prosim, ne zapusti me, tudi takrat, ko je bera mojih sadov bolj pičla, skromna, majhna…Ti veš, da se iskreno trudim…, a morda res še premalo…

    Prosim Te za pogum, za vztrajnost, za voljo, predvsem pa za Tvoj usmiljen pogled name…, ne zapusti me!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.