PONEDELJEK 12. TEDNA MED LETOM

Ps 60,12-13

Mar ne ti, o Bog, ki si nas zavrgel,
o Bog, ki ne greš z našimi vojskami?
Nakloni nam pomoč pred nasprotnikom,
puhlica je človeška rešitev.

Psalmist spoznava, da so človeške rešitve problemov, človekov pogled preslabotni, da nasilje rodi nasilje. Priznava svojo nemoč in prosi za rešitev. V čem je nemoč naših rešitev brez Boga?
Gospod, kadar smo zagledani sami vase, kadar gledamo na sebe, svet in ljudi okoli sebe preveč z očmi egoizma, preveč v luči svojih potreb, nam ti usmeri pogled k tistemu, za katerega veš, da ga potrebuje. Ti nam pokaži rešitev.

En odziv na “PONEDELJEK 12. TEDNA MED LETOM”

  1. Da, Gospod, ko je človek nekako spregledan, preslišan, odtujen…ali celo zapuščen in zavržen od ljubljene osebe, je to zelo, zelo boleče. Najbolj boleče v življenju. Usodno boleče. Morda že otrok v nežnih letih od matere ali očeta, mladostnik od svojih ljubljenih oseb, ki jih je cenil…, odrasla oseba v katerihkoli letih, ki je odprla in darovala svoje srce in sebe svojemu ljubljenemu v iskrenem,popolnem, temu pravimo “slepem” zaupanju….
    Lahko zlomi in stre človeka in ga pahne na rob depresije in drugih bolezenskih stanj. Podobno je smrti, ker v bolečini lahko začneš propadati in umirati sam v sebi, počasi izgubiš tudi samospoštovanje,samozavest, smisel, se kriviš celo za brezsmiselne stvari in dogodke, izgubljaš svoje notranje veselje in veselje do življenja na sploh, lahko s tem tudi velik del svoje delovne vneme, smisla, ustvarjalnosti…, pogrezneš se v tišino, samoto, molk in osamljenost. Pojavlja se tisti “zakaj???”, na katerega žal mnogokrat ni pravega odgovora, vlečeš krivdo za svojo zapuščenost nase…To se zgodi, ko si enkrat močno ljubil, odprl in daroval svoje srce, a očitno napačni osebi.V vsem tem trpljenju pa pozabiš, spregledaš bistveno, da najverjetneje vzrok, razlog vsega tega sploh ni bil in ni v tebi…(!) Pač pa v osebi, ki te preprosto ni znala, te ni bila sposobna ljubiti.
    Nikoli se ne sme hliniti ljubezni.
    Nikoli nimamo oz.nima nihče pravice streti srca sočloveku, kajti Gospodova temeljna postava je postava Ljubezni in postava, ki pravi:”ne ubijaj!” Vsak človek ima pravico vsaj do lepe besede, do svojega dostojanstva, skozi to tudi do neke pozornosti in razlage, če stvari ne gredo prav…Vsak človek ima pravico, da ni spregledan in zavržen.
    Vsak človek ima pravico, da je ljubljen…in dolžnost, da ljubi. Tudi, da se ne poigrava s čustvi druge osebe.

    Gospod, Ti poznaš in bereš naša srca, v njih razbiraš naše namene, želje, iskrenost, hrepenenja in zmote. Pomagaj nam živeti iz Tebe, ki si Ljubezen, popraviti krivice, ozdravljati in reševati to, kar smo “zamočili”, morda celo uničili…Pomagaj celiti tiste najbolj boleče rane, ki smo si jih po nepotrebnem, morda v nevednosti, kratkovidnosti in v slepoti src(a) medsebojno in sami sebi zadali…
    Gospod, odpusti nam, ker nismo kdaj znali videti, slišati, prositi za odpuščanje in odpuščati…Odpusti nam, ker nismo znali prav ljubiti…, kot nas ljubiš Ti. Odpusti nam, ker nismo znali in zmogli prav odgovoriti na ljubezen, ki je zaman trkala na vrata zakrknjenega in zaklenjenega srca…., ker morda nismo vztrajali v zvestobi svojim obljubam ali celo koga zavedli.
    Danes pa Te iskreno prosim tudi za nove možnosti in priložnosti…, v katerih se bomo bolje in odgovorneje izkazali kot doslej.
    Hvala Ti Gospod. Ker ne moremo trditi, da resnično ljubimo Tebe, če storimo zlo Tvojemu najmanjšemu bratu ali sestri…

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.