PONEDELJEK 14. TEDNA MED LETOM

Oz 2,16.17b-18.21-22

Zato, glej, jo privabim,
popeljem jo v puščavo
in ji spregovorim na srce.

Živimo sredi sveta, kjer vsi nekam hitimo, v svetu, kjer je vsakega trenutka časa škoda. Ne znamo se umiriti. Tako težko se nam je za trenutek ustaviti, premisliti svoje odločitve, pregledati prehojeno pot.
Gospod nas vabi, da se ustavimo, da pogledamo okrog sebe in premislimo, če smo mi še vedno mi, če sem jaz še vedno jaz!? Kako težko pogledam v svoje srce. Kako težko prisluhnem Gospodu.
Toda On ne obupa. On vedno znova, vsak dan, kliče in nam govori: “Hodi za menoj!”
Gospod, daj mi odprto srce, da bom mogel slišati tvoj klic!

One comment on “PONEDELJEK 14. TEDNA MED LETOM
  1. Sonja pravi:

    Da,Gospod…govori mi na srce. Nikoli mi ne prenehaj govoriti na srce, kajti puščave mi niso tuje,… ne več.
    Spregovori mi tudi na uho, ki morda ne zmore več prav slišati ali razumeti…Odpri moje včasih zaprte, drugič zamegljene ali zaslepljene oči…Dahni tisto Tvojo, odrešujočo besedo na moje ustnice…., na moje srce.
    Dotakni se me, kot si se me že nekoč in me ozdravi s svojo bližino!
    Potrebujem Te.
    Vedno znova Te iščem in kličem, tolikokrat izgubljena in tavajoča sredi tega sveta…Ne izpusti me izpred oči, ne iz svoje varne bližine…, moj dobri Pastir in moj Bog.
    Spregovori…in govori mi, kajti brez Tvoje prisotnosti zame ni svetlobe dneva, ni pravega smisla in se zdi, kot da so vsa iskanja in vse poti izgubljene in zaman. In jaz, brez Tebe, več nisem, ne znam in ne morem biti več jaz……..

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.