ČETRTEK 14. TEDNA MED LETOM

Oz 11,1.3-4.8c-9

Pritegoval sem jih s človeškimi vezmi,
z vrvicami ljubezni,
bil sem jim kakor tisti,
ki si vzdigujejo otroka k licu,
počasi sem mu dajal jesti.

Bog se trudi za svoje ljudstvo, pomaga mu kakor otroku. Pa nič. Kot da ga ni. Koliko ljudi noče niti slišati o Bogu, o njegovi dobroti. Sami sebi so zadosti.
Jaz pa vem, da Gospod skrbi zame. Vem, da me spremlja na vsakem koraku in bedi nad menoj. Zato sem mu hvaležen. Veselite in zahvaljujte se mu tudi vi!
Gospod, hvala ti za vse tvoje dobrote, ki mi jih izkazuješ!

One comment on “ČETRTEK 14. TEDNA MED LETOM
  1. Sonja pravi:

    Da, Gospod nas hrani in ohranja pri življenju s svojo ljubeznijo in skrbjo….Podarja nam svojo bližino in prisotnost preko svoje Besede, svetih zakramentov, bližine ljubečega sočloveka, preko vsega lepega in dobrega v življenju….Na mnoge načine nas išče, vabi in “priteguje k sebi z vrvicami l(L)jubezni”…
    Tudi, ko je za nas in z nami skupaj…na križu.

    Gospod, danes Te prosim….Daj mi v slehernem trenutku občutiti svojo moč, ljubezen in zvestobo!
    Ne dovoli, da bi me nadutost, grešnost, egoizem in samopašnost Evinih sinov in hčera kdaj odvrnila od Tebe. Naj ne merim in ne enačim njihove ne-ljubezni s Tvojo ljubeznijo…, ki mi edina ne postavlja pogojev, ovir in preizkušenj.
    Zakaj je človekovo srce kdaj tako temno, nepravično,nezvesto, zakaj se obrne proti sočloveku? Zakaj zavrne ljubezen, zakaj izda sočloveka, zakaj zadaja bridkost in rane, zakaj ubija? Zakaj se naredi gluho in nemo? Zakaj nepravičnost in nezvestoba? Zakaj nekdo celo v imenu pravičnosti in ljubezni laže?
    Zakaj govorijo dejanja drugače od besed in obljub? Zakaj krivice…, in še mnogo “zakaj-ev”?

    Gospod, naj zaupam, da si vedno z menoj, še posebej takrat, ko je moje srce utrujeno od bojev, prazno ,poraženo in samotno. Ko se zdi, da je bilo in je vse zaman…in ne more več zaupati. Ko se je zaman in navidez brezizhodno bojevati za to, da bi zmagala ljubezen. Ko so rane, zadane od tistih, ki jih je ljubilo in jih hoče ljubiti, na nek način usodne in smrtne…

    Ko ni več pravega smisla in upanja, mi prosim Ti daruj novega! Kajti Ti daješ, daruješ, seješ Življenje in ne smrti….Ti nam praviš, da ne pozabiš človeka, svojega otroka. Ti nas ljubiš kot sinove in hčere, Ti bereš naša srca, Ti, edino Ti SI Življenje…..Naj ob Tebi in s Teboj premagujem in premagam vrata pekla in smrti.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.