PETEK 15. TEDNA MED LETOM

Iz 38,1

“Tako govori Gospod:
Daj ukaze za svojo hišo,
kajti umrl boš, ne boš preživel!”

Na ta dan v tednu se posebej spominjamo Jezusove daritve na Kalvariji. Samo “gospodar sobotnega dne” more podariti življenje in ga tudi vzeti. Vabim te k petkovemu premisleku o svojem življenju: Izveš, da je danes tvojih dni konec. Kako bi se soočil-a z Gospodom in polagal-a račune za svoje življenje? Bo nekaj pravičnih del zadostovalo? Droben namig: marsikatero zadrego že sproti rešuje temeljito opravljen zakrament sprave.

One comment on “PETEK 15. TEDNA MED LETOM
  1. Sonja pravi:

    Srečanje s smrtjo…, sveti Frančišek Asiški jo je poimenoval tudi “sestra smrt”, nam kristjanom ne more biti kot neka groza ali grožnja…:)!
    Po naši veri je vendar smrt tisti sveti in svetli trenutek prehoda nazaj v Očetovo naročje.

    Tisti, ki v tem življenju zelo trpi, celo hrepeni po tem trenutku, si ga želi, naj “ne odlaša”,… se more tega trenutka celo veseliti, saj bo odrešen vseh muk….
    Konec bo žalosti, bolečin, trpljenja, raznoraznih muk in navidezne brezizhodnosti…Pekel bo poražen, za večno.

    Da, tu temeljno vlogo igrata dve pomembni zadevi: odrešitev, torej odrešenje…in pa seveda moja in tvoja vera v posmrtno življenje in obenem vera ne v maščevalno krutega Boga, ki tam nekje preži name, da me bo končno kaznoval za vse moje grehe in prestopke. Ne, jaz se zavedam in vem, da je moj Bog moj usmiljeni Oče!
    Ki name gleda ljubeče! S pravičnim, vendar sočutnim očesom in pogledom, z milino, nežnostjo, potrpežljivostjo, z odpuščanjem, z namenom odrešenja! On pozna moje srce…v resnici,bse moje stiske, zmote, prizadevanja, misli, načrte, boje, hrepenenja….mar mu je zame,v resnici mu je mar, ker me ljubi!
    Ljubezen pa ne pozna groženj, ljubezen ljubi.
    On, Bog, ne sodi in ne obsoja s človeškimi merili. Ve, da sem podvržena zmotam, padcu in grehu…pa vendar ve tudi to, da sem se skozi življenje iskreno trudila, da bi ravnala po srcu, da bi živela prav….
    Torej se nimam v resnici česa bati, kajti Jezus nam po apostolu Janezu in po drugih jasno govori, da je Bog l(L)jubezen!
    Jezus je to izpričeval s svojim življenjem. Ni se z gnusom odvračal od grešnikov, revežev in bolnikov, pač pa jih je ljubil, pomagal jim je, spreobračal jih je in zdravil….
    K temu pa danes vabi tudi naju! Ali si ne želiš nekaj lepega in dobrega storiti, nekaj podariti ljubljenemu? Ali si ne želiš svojemu Bogu podariti in darovati najlepšega in najboljšega v sebi?
    Ali v sebi ne hrepeniš po temu, da bi mu dal vedeti tudi to, kako zelo ti je žal za vse, kar v tvojem življenju ni bilo storjeno iz ljubezni pač pa iz nečesa, kar je lahko daleč od nje…?
    Ali ne želiš ljubezni vračati z ljubeznijo…in se z očiščenim srcem in dušo osvobojeno “navlake”, s pogledom, ki ga ni potrebno polnega sramu umakniti…, temveč se z jasnino in veseljem v očeh zazreti Vanj?

    Za svoje ljubljene si že v tem življenju želimo, da bi jim mogli podariti, darovati čimveč lepega. Veseli smo, če jih lahko sprejmemo in pogostimo v urejenem, očiščenem, okrašenem domu….
    Tako naj zaželjen, spoštovan, ljubljen, težko pričakovan…prihaja tudi Bog v moje in Tvoje srce! Pripraviva mu prostor…..:)!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.