TOREK 16. TEDNA MED LETOM

2 Kor 4,7-10

Ta zaklad pa imamo v lončenih posodah,
da bi bila ta presežnost moči Božja in ne iz nas.
Od vseh strani pritiskajo na nas, pa nismo utesnjeni.
Ne vidimo poti, pa jo še najdemo.
Preganjajo nas, pa nismo zapuščeni.
Ob tla nas mečejo, pa nismo uničeni.
Vedno nosimo v svojem telesu Jezusovo umiranje,
da bi se v našem telesu razodelo tudi Jezusovo življenje.

Zaklad vere je dar, ki ga dobesedno nosimo v lončenih – drobljivih posodah. Karkoli se že more z nami zgoditi: da trpimo, da smo preganjani na razne načine, vedno nosimo na sebi Jezusove rane – smo podobni svojemu Odrešeniku in prijatelju.
Jezus daj moči, da premagamo trpljenje in preizkušnje. Da se ne bomo ustrašili, ampak se vedno pogumno oklenili križa kakor ti. Zgodi se Tvoja volja!

One comment on “TOREK 16. TEDNA MED LETOM
  1. Sonja pravi:

    Iz prahu zemlje si nas ustvaril Gospod. Naše meso je krhko in minljivo, naša kri z leti postaja vse šibkejša, kot tudi srce…Kakorkoli že hitimo, ne utečemo in ne ubežimo zakonitostim življenja in umiranja. Počasi se bomo vrnili nazaj v prah….

    Toda ne, Gospod! Ti nas nisi ustvaril za bolečino, bolezen, šibkost, trpljenje, umiranje in smrt. Kljub temu, da vse to okušamo, da smo vsemu temu priče, da si vse to, kdo ve zakaj in čemu in po nevednosti, nemoči ali nespameti, celo medsebojno zadajamo…, nas opominjaš in učiš, da smo bili vendar rojeni za ž(Ž)ivljenje, za rast, za l(L)jubezen in veselje!

    Le…podobni smo tem krhkim glinenim posodam, ki pa nikakor niso same sebi namen, temveč temu,da se napolnijo…, da jih napolnimo z rodovitno prstjo, da Ti v njih lahko zaseješ semena upanja, semena blagovesti, vere, semena svoje dobrote, veselja, miru, blagoslova, ljubezni…
    Naj vsa ta semena zares vzklijejo, (z)rastejo, zacvetijo in obrodijo sadove…!
    Pomagaj nam po svojem Svetem Duhu, o Gospod, da bomo postali rodovitna zemlja.
    Naj se ne oziramo nazaj na čase, ko so preko nas in v nas pustošili viharji in razne nevihte in neurja…Ki so nas ogrožali in grozili, da se te lončene posode spremenijo v črepinje in prah…
    Obrani nas in obvaruj o Gospod!
    Ustvarila nas je Tvoja roka, nas oblikovala že v telesu matere….Obvaruj nas pred sovražnimi rokami, brcami in ledenimi srci tujcev in sovražnikov Tvojega izročila….
    Gospod, varuj nas, ko je to potrebno…., ne le pred tujci in brezobzirneži, temveč tudi pred lastno temo, slepoto, brezplodnostjo in samouničenjem.
    To Te prosim danes, o Gospod….

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.