31. NEDELJA MED LETOM

Mr 12,28-34

Prva je:
Poslušaj, Izrael, Gospod, naš Bog, je edini Gospod.
Ljubi Gospoda, svojega Boga,
iz vsega srca, iz vse duše, z vsem mišljenjem in z vso močjo.
Druga pa je tale:
Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.
Večja od teh dveh ni nobena druga zapoved.

Ljubezen do Boga mi daje moči, poguma in veselja za življenje. Ljubezen do soljudi mi je v oporo, veselje in tolažbo. Če sprejmem samega sebe lahko zaživim z novem poletom, načrti in zaupanjem.
Gospod, pomagaj mi sprejeti samega sebe, druge in Tebe!

One comment on “31. NEDELJA MED LETOM
  1. Sonja pravi:

    Ko kdo ne more (ne zna) imeti zdravega odnosa do sebe, torej se ne sprejema v svoji realni podobi,takrat ne zmore in ne zna prav ljubiti sebe. Kako bi potem, takorekoč v konfliktni situaciji s samim seboj (v nezmožnosti sprejemanja in v nesprejemanju samega sebe) znal, zmogel, hotel…in prav ljubil (sprejemal, razumel) druge?
    Kako bi mogel dajati drugim, česar sam pri sebi nima? Morda nikoli ni prav doživel…?

    Jezusova modrost tukaj sega mnogo globlje, kot se na prvi pogled zdi…!

    Nikakor ne gre namreč zato, da bi sebe postavljali v središče vsega in sveta, ali da bi to (…občudovanje, neke vrste malikovanje itd.) zahtevali od drugih!
    Ne gre torej zato, da bi vedno najprej napolnili svoj trebuh, ali da bi podlegali neki samozagledanosti vase, ali se prerinili povsod, kjer je le mogoče, na prvo mesto….Ali da bi si ustvarjali neke “občudovalce” ali “fene”- sledilce in prikimovalce na družbenih omrežjih….Ljubezen nima prav nikakršne zveze z golo popularnostjo ali slepim uživaštvom!
    Ne gre torej tudi zato, ker to nikakor ne bi bila prava pot, da bi iskali “ljubezni” in potrditve (najprej) od drugih ljudi, da bi si lahko na ta način utrjevali ali celo gradili lepo in dobro samopodobo…Ne in ne!
    Zdrava ljubezen, zdrav odnos do sebe pomeni nekaj čisto drugega in drugačnega! V tem odnosu morem zaživeti srečno, dihati svobodno, živeti v notranjem miru in v veselju,v hvaležnosti Bogu za mnoge darove, v pristni svobodi in ustvarjalnosti Božjega otroka, ki je sposoben ljubiti in (se) darovati, rasti in napredovati, na nek način zoreti po zgledu Njegovih zapovedi in še posebno prve in največje med njimi!
    Ki je obenem zmožen sprevideti, prepoznavati, sprejemati in popravljati lastne napake, pomanjkljivosti, zmote,prositi za odpuščanje in odpuščati drugim in sebi, poiskati in darovati vedno nove možnosti, iskati nove poti….
    Odgovoren sem zase, v določeni meri tudi za druge, ki jih Bog pošilja na mojo pot!
    Ko bom lahko zavzel pravilen in korekten, spoštljiv odnos do sebe in svojih potreb in danosti, bom sposoben tako videti (ravnati z, sprejemati) in imeti rad tudi druge, seveda pa je na skupnem imenovalcu tudi iskrena, predana in goreča ljubezen do Boga!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.