32. NEDELJA MED LETOM

Lk 21,1-4

Resnično, povem vam:
Ta uboga vdova je vrgla več kot vsi, ki so metali v zakladnico.
Vsi so namreč vrgli od svojega preobilja,
ta pa je dala od svojega uboštva vse, kar je imela,
vse, kar potrebuje za življenje.

Kako hitro damo prednost pozunanjenosti, malo pa cenimo iskrenost. Cenimo le tisto kar se vidi, kar nekaj šteje, ob strani pa pustimo tisto kar je majhno, čeprav je morda boljše, bolj iz srca, bolj iz predanosti Bogu.
Gospod, pomagaj nam, da bomo znali ceniti tudi na videz majhne stvari.

One comment on “32. NEDELJA MED LETOM
  1. Sonja pravi:

    Gospod odpusti nam našo slepoto, površnost, pristranskost in nezainteresiranost…s katerimi pogosto krivično obravnavamo ljudi!
    Ali res več ne znamo gledati skozi Tvoj pogled in poiskati v vsakem človeku nekaj dobrega…?Zakaj smo v odnosih včasih tako površni in selektivni?
    Zakaj zametujemo njihove darove?
    Morda bi se nam kdaj nekdo rad približal pa tega sploh ne opazimo, ali nočemo opaziti!
    Kolikokrat sem že zavrnil svojega brata ali sestro in zaničeval njegov ali njen dar ali trud?
    Nekdo mi je morda želel priti naproti, iskal je košček moje bližine, moje pozornosti, moje prijateljstvo…,a ker mi nekaj na njem ni bilo po volji, sem zaničljivo zavrnil njegov dar, njegovo bližino…, površno sem ga spregledal, nisem si vzel časa zanj…in ga s tem morda globoko ranil in prizadel. Morda se mi ob naslednji priložnosti ne bo več upal ali želel približati…In kdo ve, morda te priložnosti enostavno ne bo več.

    Zavrnil sem brata, sestro…in s tem sem zavrnil Tebe, moj Gospod.
    Njegov mali dar mi ni bil po volji, ko pa sem ga zavrnil, sem v resnici zavrnil in izgubil nekaj mnogo večjega in dragocenejšega!
    Zavrnil sem njegovo dostojanstvo…,ponižal sem ga!
    Morda je zbral ves svoj pogum in mi ponudil vse ali tisto malo kar je v tistem trenutku premogel, jaz pa s svojo notranjo slepoto in trdosrčnostjo tega nisem znal prav ceniti…In tedaj sem v resnici zavrgel odnos, sočloveka samega, Tebe, moj Bog!
    Včasih je pretežko popraviti storjeno napako ali zavožen odnos…Včasih je potrebno biti za to zelo pogumen, ali postati iz srca ponižen…Predvsem pa je potrebno naučiti se ljubiti.
    Potrebno pa je tudi, z druge strani, znati odpustiti.
    In veliko srce zmore vse to….
    Gospod, danes Te prosim, daruj mi veliko, sočutno, usmiljeno, dobrohotno in pravično srce…

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.