7. JANUAR

1 Jn 3,22

Karkoli prosimo, prejmemo od Boga,
ker spolnjujemo njegove zapovedi ter delamo,
kar mu je všeč.

Ali imam to globoko zaupanje v Boga, da me vedno sliši v vsaki moji stiski, v iskanju in v dvomih? Jezus, danes te želim prositi za to trdno vero, da me povsod spremljaš in usmerjaš moje korake.
Pomagaj mi, da bom vedno delal le to, kar je Tebi všeč. Hvala Ti!

One comment on “7. JANUAR
  1. Sonja pravi:

    Ko je človek v stiski in nesreči, pride tudi pogosto skušnjava, da bi se čutil zapuščenega, pozabljenega od Boga. Tedaj bi se tudi prepiral z Njim, ga obtoževal, ker da ga/me je zapustil in na ta način se gorje v duši le še poveča in stopnjuje. Misli in občutja so vse bolj temna, podobna tem, ko izgubimo ljubezen ali nadvse ljubo, bližnjo osebo in v srcu in mislih zavladata obup, brezup in boleča praznina, ki lahko privede celo do občutenja nesmiselnosti življenja oziroma izgube smisla življenja.
    Nekateri poznavalci, ki so preučevali življenje svetnikov, konkretno naprimer Matere Terezije, pravijo, da je celo štirideset let trpela občutek neke duhovne praznine, izpraznjenosti, zapuščenosti od Boga…A vseeno je ta velika žena zmogla delati dobro, s svojimi deli pričevati Zanj, širiti svetlobo, usmiljenje in nežnost, prižigati luč upanja v ubogih vseh vrst…Obenem pa se očitno ni zavedala tesne bližine Boga, kajti Bog sam je deloval po njej in ljubil uboge z njenim srcem!
    Mnogokrat torej ni tako brezupno kot se zdi. V srcu Boga smo, četudi z njim trpeči,ranjeni, osamljeni,lačni in žejni predvsem dobrote bližnjega, zasmehovani, zapuščeni, sredi raznovrstnih stisk…in se zdi, kot da tega nihče ne sliši, ne opazi ali mu ni mar! V srcu Boga smo, z Njim pribiti na križ…, s katerega nas nekoč ponese v Vstajenje, v zmago Življenja nad smrtjo, v zmago Ljubezni nad temo,izpraznjenostjo, bolečino in samoto.
    Le upati je treba in moliti, vsak dan znova prositi za dar vere…in z njo moči in darov Svetega Duha, potem slej ko prej pridejo, v nas zrastejo tudi Njegovi sadovi…
    Ne obupajmo in ne prepuščajmo se Skušnjavcu, ki nam zavida radost in moč Ljubezni na Križu, ki je premagala ječo in spone smrti…, da bi lahko v nas zaživelo večno ž(Ž)ivljenje!

Dodaj odgovor za Sonja Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.