SOBOTA 3. POSTNEGA TEDNA

Lk 15,31-32

On pa je rekel:
“Otrok, ti si vedno pri meni in vse, kar je moje, je tvoje.
Poveseliti in vzradostiti pa se je bilo treba,
ker je bil ta, tvoj brat, mrtev in je oživel,
ker je bil izgubljen in je najden.”

Da bi nekdo, ki je še včeraj preziral očeta in se valjal ob svinjskem koritu danes skupaj z menoj jedel pri isti mizi. V iskrenem srečanju s seboj prepoznam v sebi starejšega sina, ki zavrača brata, ki se je vrnil k očetu. Kot bi me bilo strah, da bom zaradi tega jaz sam manj dobil. In ta strah zakrkne srce, da ne sprejema brata, ki se je vrnil. Oče mi pravi, da je vse njegovo tudi moje. Veseli se, da more zopet objeti sina. Če hočem tudi sam biti sin, se moram z očetom tudi jaz veseliti, ker sem znova dobil brata.

One comment on “SOBOTA 3. POSTNEGA TEDNA
  1. Sonja pravi:

    Ljudje smo včasih nagnjeni k zameram, sodbam in obsodbam…
    Kritično presojamo dejanja drugih, do svojih zmot in napak pa smo blagi, prizanesljivi, malce zamižimo in zamahnemo z roko in si rečemo: “Ah, saj bo drugič bolje…Tukaj sem ga malce polomil pa nič hudega…Ali pa: “koga to briga!”Takoj se postavimo zase, kakor na okope in stvar je vsaj za nas osebno rešena.

    Jezus nas tukaj postavi na realna tla. Naj ne bomo preveč “pravičniški” in prekritični do drugih, ko pravi: s kakršno mero sodite (druge), s takšno boste sojeni sami. Nato: hinavec, ne išči iveri v očesu brata, raje prej izderi bruno iz svojega…In potem spet, da je potrebno odpuščati sedemdeset sedemkrat, kar pomeni praktično vedno!

    Jezus nas torej poduči in navaja na blag, usmiljen in sprejemajoč, odpuščajoč odnos do sočloveka. Njegova prva in največja zapoved je: ljubi! Navaja nas na ljubezen brez pogojevanja!
    Le kje bi bil danes vsak od nas, če nas Bog ne bi ljubil prav na ta način, nam vedno znova odpuščal in širil svoje roke v objem…!
    Podoba očeta v priliki o izgubljenem sinu je torej naša lastna zgodba, ali čisto podobna tej…Sam Bog, naš Oče…, ve kolikokrat v življenju smo odšli, skrenili na napačno pot, omadeževali in oskrunili svojo dušo z grehom…On pa nas vedno čaka in se nas veseli, ko se vračamo nazaj k Njemu!
    Tudi Jezus je podelil odpuščanje mnogokateremu grešniku, med drugim tudi razbojniku na križu.
    Da, Bog ima pač svoja, drugačna merila.
    Je pravičen, strog,če je to potrebno, postavlja ” meje”, obenem pa blag, ljubeč, milosrčen, nežen, dober, usmiljen, brez meja…Vedno ponudi novo priložnost!
    Učimo se od Njega …

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.