SOBOTA 18. TEDNA MED LETOM

Ps 18,2-3a.3bc-4.47.51ab

Ljubim te, GOSPOD, moja moč,
GOSPOD, moja skala, moja trdnjava, moj osvoboditelj;
moj Bog, moja pečina, kamor se zatekam,
moj ščit, rog moje rešitve, moje zatočišče.

Ljubi, ne ljubi, ljubi, ne ljubi,… Tako gre to pri ljudeh.
Pri Bogu pa ni tako. On ljubi, LJUBI, LJUBI, LJUBI.
Gospod, hvala, da se lahko vedno zatečem k tebi. Hvala za senco, v katero se umaknem pred vročino nemira!

One comment on “SOBOTA 18. TEDNA MED LETOM
  1. Sonja pravi:

    Človek je bitje odnosov. Vse življenje hrepeni po tem, da bi bil na nek način opažen, sprejet, spoštovan, pomemben in zaželjen v očeh ljubljene osebe, ljubljen.

    Nekateri ljudje iščoč vse življenje tavajo iz odnosa v odnos, se ustavljajo in “gradijo” le na medsebojni privlačnosti, morda zunanjem izgledu, družbenem in socialnem statusu in podobno … in mnogokrat obtičijo na nekih plitvinah … Medtem, ko iščejo ljubezen pravzaprav iščejo (bolj) sebe, neko varnost, samopotrditev, pravljico, ki v resnici ne obstaja. Kajti, ko mine tisti prvi zanos, očaranost, ko zbledi vznemirjenje, ko se enkrat “snamejo rožnata očala in maske”, se počasi ohladi prvo navdušenje in ugašajo iskrice v očeh, ko popusti “usodna privlačnost” in je vse manj metuljčkov…, ko se je treba za ljubezen potruditi, se boriti, delati za njo, se odpovedovati sebi …, tedaj zapustijo ta odnos in zdrsnejo v iskanje naslednjega. Misleč, da bo drugje kaj lažje, bolje, ustrezneje …Utopija, ki ji sledi spet novo razočaranje.

    V ljubezni nikakor ne gre za gradove v oblakih, kjer samo mene ali tebe čaka princ ali princesa, ki bo živel-a, dihal-a, ljubil-a samo mene ali tebe oziroma zame, zate. Sprejel in spregledal vse moje napake, pomanjkljivosti …
    Ljubezen je mnogo več kot slepa privrženost, naklonjenost, iskrice v očeh ali roji metuljčkov v prsih ali drugje.
    Mnogim “relacijam” med ljudmi se dandanes reče ljubezen, pa to v svojem jedru in bistvu pravzaprav ni. Ker zato obstaja tisti znani “ljubi, ne ljubi, ljubi, ne ljubi …”.

    Kaj je torej ljubezen?
    Morda …
    Tisto presežno, ki me gradi, ko ob nekomu jasno in brez dvoma začutim Bližino in Božji dotik, ko moreva v medsebojni predanosti in zvestobi skupaj rasti, cveteti, zoreti, dajati nove sadove in plodove … V skupnih ciljih in naporih, v dobrem in slabem … Ko tudi ob pozebah in nevihtah v življenju vztrajava, združiva svoje sanje in dlani, svoj trud in ko v nama ni konca hrepenenja,upanja in veselja, ki ga je v najini srci zasejal Bog. Ko ne zreva le drug v drugega … pač pa v isto smer in naju napaja in izpolnjuje tisto presežno v Bogu.

    V odnosu ljubezni pa seveda ne gre le za ljubezen med dvema osebama, človeško srce je lahko v resnici prav najbolj izpolnjeno v odnosu ali soodnosu z Božjim ali do Boga!
    V vsako res pravi, resnični ljubezni je vedno vključen tisti, od kogar v resnici izvira: Bog sam.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.