23. NEDELJA MED LETOM

Lk 14,25-33

“Če kdo pride k meni
in ne zavrača svojega očeta, matere, žene, otrok, bratov, sester
in celo svojega življenja,
ne more biti moj učenec.
Kdor ne nosi svojega križa in ne hodi za menoj,
ne more biti moj učenec […]”

Zavračati najdražje? Je to res Jezusovo naročilo? In to naj bi bila lastnost Jezusovega učenca. A ne smemo nasesti temu kar se nam kaže na prvi pogled. Vse, celo lastno življenje ne pomeni nič v primeri z hojo za Jezusom. Njegov pogled je prvi in osrednji ki nas spremlja. Njegov glas moramo najbolj poslušati. Na njegovo mesto ne more stopiti nič drugega. Zato je nemogoče razumeti Jezusovo naročilo o zavračanju tega, kar nam je najbližje brez misli na Jezusov križ.

2 comments on “23. NEDELJA MED LETOM
  1. Sonja pravi:

    Kadar slišim ali prebiram ta del Božje besede, priznam, da ne razumem, kaj hoče Jezus pravzaprav povedati s tem. Toda tolažim se s tem, da morda sam zapisovalec teh besed ni dobro razumel sporočila, da gre morda za neko jezikovno “luknjo”, kako nejasno sopomenko v hebrejskem ali drugem jeziku in posledično zmoten prevod …

    Kakorkoli že, zagotovo drži to, da Bogu pripada prvo mesto. Saj prav od Njega in iz Njega izvira in je darovano vse, kar nam je najdragocenejše, najlepše in srcu najdražje. Pripadamo mu tudi sami.
    Morda res ne gre za “zavračanje”, pač pa za pravilno postavitev na lestvici najvišjih vrednot, kjer nam vrstnega reda ne morejo “vsiliti” drugi, pač pa ga moramo postaviti sami pri sebi. Za Jezusa očitno niso toliko pomembne krvne, kot pa druge vezi, po katerih mu postanemo “oče in mati, sestra in brat” tedaj, ko se odpovemo sami sebi, predvsem grešnim nagnjenjem in stranpotem in želimo ter dejavno začnemo živeti v skladju z evangelijem, torej po Božji volji. Najverjetneje pa prav na ta način, obenem tudi pridemo najbliže sami sebi in svojemu pravemu notranjemu bistvu.
    Celo preko križa, preizkušenj …,ali pa v resnici še najbolj preko tega! Kar pa seveda dojamemo lahko šele dosti kasneje. Pomembno je verovati v to, da Bog zmore vse, prav vse, nekoč obrniti v dobro!

  2. baubau pravi:

    Čisto originalen glagol je še strašnejši:namreč “ne sovraži”…a bistveni poudarek je na besedici SVOJEGA…
    Hoja za Jezusom pomeni zaresno odpoved svojevolji,jazu in vsem lastitvam,vsemu namišljenemu “svojemu”…Šele,ko se resnično zavem,kako zelo celostno nam je prav vse podarjeno in,da ni nič mojega,da mi nič kar tako ne pripada,prav nobena stvar in še najmanj osebe,drugi…,da si nimam ničesar in nikogar pravice prilaščati,ker je vse in smo vsi le Gospodovi…bo moj odnos do soljudi,do stvarstva v celoti in do Boga Jezusa Kristusa postal ozdravljen, pravilen.

Dodaj odgovor za Sonja Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.