PONEDELJEK 33. TEDNA MED LETOM

Lk 18,35.38-43

Ko se je bližal Jerihi,
je sedel ob poti neki slepi mož, ki je prosil vbogajme.
Zavpil je: “Jezus, Davidov sin, usmili se me!”
Tisti, ki so hodili spredaj, so ga grajali, naj umolkne;
on pa je še bolj vpil: “Davidov sin, usmili se me!”
Jezus se je ustavil in ukazal, naj ga pripeljejo k njemu.
Ko se mu je približal, ga je vprašal: “Kaj hočeš, da ti storim?”
Dejal je: “Gospod, da bi spregledal.”
Jezus mu je rekel: “Spreglej! Tvoja vera te je rešila.”
In pri priči je spregledal. Šel je za njim in slavil Boga.
Vse ljudstvo, ki je to videlo, je hvalilo Boga.

Gospod naj spregledam. Vedno bolj se mi zdi, da se oddaljujem od Tebe. Prosim Te, pridi mi bliže, da te okusim. Gospod, naj bom dober zgled za vse, ki jih srečujem na cesti, v službi, doma… Daj, da te bomo lahko skupaj slavili za vsa tvoja dela, ki jih delaš po zemlji.

En odziv na “PONEDELJEK 33. TEDNA MED LETOM”

  1. Nikoli ne dvomi ljubljeni brat, nikoli ne dvomi. Nobena tvoja skrita solza ni neopažena pred Njim, nobena prošnja ne slišana in nobeno tvoje prizadevanje ni zaman.
    Kajti, ko se čutiš samotnega in zapuščenega, daleč od Njega in svojih ljubljenih … in misliš, da si daleč od Boga, je On s teboj in ob Tebi. Le tvoje oči so morda trenutno zaslepljene od bolečine in solz, tvoja ušesa ne zaznavajo nežne tolažbe …
    Samo veruj in upaj moj brat!
    Uslišal te bo …, na svoj način in ob svojem času. Ti pa ne prenehaj prositi, moliti, se zatekati, upati, čakati …, ljubiti.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.