TOREK 2. TEDNA MED LETOM

Mr 2,23-28

Zgodilo se je, ko je Jezus v soboto šel skozi setve, da so njegovi učenci spotoma začeli smukati klasje. Farizeji so mu govorili: »Glej, kaj delajo v soboto! To ni dovoljeno.« Rekel jim je: »Ali niste nikoli brali, kaj je storil David, ko je prišel v stisko in je bil lačen sam in kateri so bili z njim; kako je ob času velikega duhovnika Abjatarja stopil v Božjo hišo in jedel posvečene hlebe, katerih ni bilo dovoljeno jesti drugim kakor duhovnikom, in jih dal tudi tistim, ki so bili z njim?« Rekel jim je: »Sobota je ustvarjena zaradi človeka in ne človek zaradi sobote. Zato je Sin človekov gospod tudi sobote.«

Ljubezen ima svoja pravila. Eno od teh pravil je: “Ljubezen ni nagrada, ampak naloga”. Asiški ubožec je to resnico sprejel kot razodetje s križa v cerkvici sv. Damijana: “Frančišek, popravi mojo Cerkev!” Preprost, kot je bil, je vzel v roke zidake in malto, ter začel obnavljati samotno cerkvico na obrobju mesta Assisi. Frančiška je ljubezen do Kristusa gnala v dejavnost in zavzetost. Šele čez čas je spoznal, da naročilo o popravilu velja za katoliško Cerkev, da je Jezus pravzaprav izrazil željo: “Frančišek, vrni Cerkvi življenje, vrni ji dušo. Frančišek, zaupam ti. Tvoja ljubezen je tista sila, ki bo mnoge nagovorila. Ganila bo njihova srca, da bodo zavrgli okostenelost svojega krščanstva. Tvoja ljubezen bo mojemu oznanilu vrnila verodostojnost”. Res, ljubezen je naloga. Ne samo za izbrance, tudi za nas!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.