Kaj ste šli gledat v puščavo?
Trst, ki ga veter maje? Kaj vendar ste šli gledat?
(…)
Preroka? Da, povem vam, več kot preroka.
Kakor je Janez Krstnik v času prvega Jezusovega prihoda pripravljal pot Njemu, ki je Bog od Boga in Luč od Luči tako smo v času pričakovanja Jezusovega prihoda mi poklicani, da mu pripravimo pot. Pot v naša srca, ki so v sodobni razvajenosti postala zakrknjena in močno obtežena z radostmi tega sveta, ki ga obvladuje tržna logika. Da bi premagali to logiko moramo prisluhniti Jezusovim govorom, blagrom in njegovi zapovedi ljubiti Boga in bližnjega z vsem srcem, vso močjo, vso umnostjo in vsem svojim bitjem. Bog nas vabi k zastonjski ljubezni do bližnjega, da bi v vsakem človeku prepoznali njegov obris, njegovo lakoto, njegovo žejo in njegovo neizmerno trpljenje za odrešenje vsega človeštva. Pojdimo mu torej naproti z odprtimi srci, ki jih odpira sočutje in pomoč bližnjemu. Kajti če bomo v naših srcih naredili prostor za ubogega človeka bo to tudi prostor v katerega bo prišel od vseh zapuščeni Bog Jezus Kristus.