Če torej prineseš svoj dar k oltarju
in se tam spomniš, da ima tvoj brat kaj proti tebi,
pústi dar tam pred oltarjem,
pojdi in se najprej spravi z bratom,
potem pa pridi in daruj svoj dar.
Kako otročje lahko bi bilo, če bi lahko prišel pred Boga, mu prinesel nekaj svojega časa, nekaj svojih molitev, morda nekaj drobiža za potrebne, in odhajal od njega v zavesti, da si dober kristjan. Vse to bi bile stvari, ki mi jih morda niti ne bi podarjal, ampak bi hotel z njimi kupovati njegovo naklonjenost. On pa je zahteven Bog. Noče stvari, on hoče srce, on hoče ljubezen. On hoče, da k oltarju v sožitju in slogi pripelješ svojega brata.
Gospod, ne huduj se, če bom moral še velikokrat pustiti dar pred oltarjem in oditi na pot sprave, da se bom zares lahko vrnil z darom.