Tedaj se je Tobít vrgel sinu okoli vratu, zajokal in mu rekel:
“Zdaj te vidim, sin, ti luč mojih oči!”
Nato je še rekel: “Slavljen bodi, Bog!
Slavljeno bodi njegovo veliko ime!
Blagoslovljeni naj bodo vsi njegovi sveti angeli!
Njegovo veliko ime naj prebiva med nami!
Blagoslovljeni naj bodo vsi angeli na vse veke!
Zakaj on me je udaril – in glej, zdaj vidim svojega sina Tobija!”
Tobit je bil po Božji previdnosti ozdravljen telesne slepote. A bolj kot tega si sam želim spregledati z duhovnimi oči, preko katerih se vedno znova razraste siva ali zelena mrena, ki mi preprečuje jasen pogled. Šele ko odprem notranje oči, morem peti Gospodu slavo in hvalo. Zato Gospod, daj da spregledam, da uzrem Tvoj usmiljeni obraz ter tako spoznam Tvojo moč in slavo.