Ko ni bil več daleč od hiše, je stotnik poslal prijatelje s sporočilom:
“Gospod, ne trudi se, saj nisem vreden, da prideš pod mojo streho.” …
Ko je Jezus to slišal, se je začudil nad njim.
Obrnil se je k množici, ki ga je spremljala, in rekel:
“Povem vam: Niti v Izraelu nisem našel tolikšne vere.”
No, saj tako slab pa vendar nisem. Že kar nekaj dobrih del sem naredil, tudi kakšno žrtvico sem doprinesel. Rad molim. V bistvu sem vreden Gospodove pozornosti in se trudim zanjo. Me bo opazil? Toda s tako držo tvegam, da se moja vera razblini v sebičnosti. Stotnik ne misli nase in na svoje zasluge; pred očmi mu je trpeči bližnji. Zato njegova vera raste.
Gospod, koliko vere in kakšno vero pa boš našel, ko boš srečal mene?