“…Njihovi angeli v nebesih
vedno gledajo obličje mojega Očeta…”
Vsak čas ima svojo modo. V današnjem je bilo moderno zanikati duhovno nevidno in se iz njega celo norčevati… V tem duhu so nekateri pospravili v duhovnem življenju z angeli.
Jezus, ki prihaja z neba in od Očeta in ni od tega sveta in njegovih muh in mod, pa jasno in preprosto govori o angelih kot tistih vedno gledajo (kontemplirajo) obličje njegovega Očeta.
Moj angel živi in v sebi nosi mnoge sanje in hrepenenja…
Njegovo plameneče in hrepeneče srce se mnogokrat… in v posebnih trenutkih, mehko dotakne moje duše, da bi jo zdramilo, prebudilo, ozdravilo… Da bi jo približalo in poneslo vse bližje k najinemu Stvarniku….V trenutkih stiske mi v tolažbo šepeče, da On ni tako daleč, kot se mi kdaj morda zdi.
Moj angel v sebi nosi mnoge sanje in hrepenenja…Globoko v sebi nosi hrepenenje po Luči in odrešenju, po vrnitvi prvotne podobe in Božje zamisli tega sveta, kjer ni bilo krivic, nasilja, greha, izgub in izgubljenosti, pogube,… teme in vsega zla.
V sebi nosi hrepenenje po pravičnem svetu, ki bi zares odseval lepoto svojega Stvarnika, njegovo urejenost, bližino, dobroto in l(L)jubezen…
Del vsega tega moj angel še vedno najde v lepotah narave, umetnosti, v dobroti človeškega srca, v njegovi zmožnosti ljubiti in odpuščati…
Moj angel v sebi nosi hrepenenja Božjega in človeškega srca po rovitnosti v darovih in sadovih Svetega Duha. Vame preliva svoje hrepenenje po modrosti,dobroti, vednosti, iskrenosti,varnosti, po pristni bližini prijateljstva in ljubezni, po neminljivem, presežnem, večnem…Hrepenenje po Bogu.
Hrepenenje po stiku z vsem kar je lepega, žlahtnega in barvitega v človeškem srcu, v naravi, umetnosti, glasbi, vzpodbudnega in ustvarjalnega, presežnega v odnosih med ljudmi…
Hrepenenje po vsem tem kar nosi pečat in odsev Njegove svete volje, lepote in Njegovega obličja.
Srce mojega angela je uglašeno na Visoko pesem Njegove vsepresežne dobrote, lepote in l(L)jubezni…, to pa je najljubši napev vseh Njegovih angelov Luči.