Prišel je v tempelj,
in medtem ko je učil,
so stopili k njemu véliki duhovniki in starešine ljudstva
ter rekli: “S kakšno oblastjo to delaš?
Kdo ti je dal to oblast?”
Veliki duhovniki in starešine niso dvomili v Jezusova mogočne dela, saj so jim bili tudi sami priče. Njihovi dvomi so nastopili, ko je Jezus pokazal na svojega Očeta od katerega mu je bilo dano poslanstvo in oblast. Oče ga je poslal, da bi odrešil človeštvo in pri tem poslanstvu Jezus ni okleval. Vsak trenutek njegovega zemeljskega življenja je preživel v globoki povezanosti s svojim Očetom. Po Jezusu Kristusu smo v to povezanost z Bogom Očetom preko molitve in prejemanja zakramentov, ki jih je ravno zato postavil, povabljeni tudi mi. Tako lahko po nas Bog prihaja v vse pore človeštva, saj je sleherni od nas je od Nebeškega Očeta prejel poslanstvo. In če to poslanstvo, pa četudi se zdi še tako nepomembno, opravljamo z veliko ljubeznijo, bomo kakor Jezus tudi mi kazali na Očeta od katerega smo poslanstvo prejeli.