In kar seješ:
ne seješ telesa,
ki bo nastalo,
ampak golo zrno.
Resnično, kar posejemo in kar zraste ni isto. Preprosta podoba nam pomaga dojeti skrivnost preobrazbe v zemlji smrti, v kateri se iz minljivosti poraja novo življenje. Prvo iz prsti, zemeljsko, čutno, drugo iz nebes, Božje, duhovno … in oživljajoči duh stori, da vse ozeleni.
Gospod, naj ob času dozorevanja prepustimo svoje bivanje Tvoji skrbi, se podvržemo trohnjenju, da bi sprejeli Tvojega oživljajočega duha in prejeli novo podobo!
Gospod, kaj je nastalo iz mojega zrna, Ti veš.
Namenjeno je bilo, da vzklije in zraste v plodnih tleh, da obsijano s soncem Tvoje pozornosti, ljubezni in dobrote ostane močno in zdravo, da postane, ko pride njegov čas v rast in hrano drugim semenom….
A Ti veš…Nanj ni sijalo samo sonce….Bilo je izpostavljeno mnogim neprilikam, tolikokrat je trepetalo in ne zaman drhtelo pod težo preizkušnje…Prišli, prihrumeli so vetrovi, ki so skušali omajati in izpuliti iz zemlje (obljube Tvoje ljubezni) njegovo nežno kal, bičal jo je dež in toča nerazumevanja in nesprejetosti…
To rastlinico je hotelo vase potegniti in zadušiti blato, zdelo se je, da se tudi Vrtnar kdaj sploh ne zmeni zanjo….
Prišel je kdaj mimo in na ogled tudi kak njegov pomočnik, a tudi ta ni znal pomagati, morda mu tudi ni bilo zares mar zanjo, saj je raje usmeril svoj pogled v na videz bolj zdravo in uporabnejše seme in kal…
In rastlina se je počutila zapuščeno, nevredno, nepomembno za to življenje, razvrednoteno, prepuščeno plevelu, ki se je razbohotil okrog nje in jo skušal zadušiti, pozabljeno in izdano. Njene cvetove je mnogokrat potolkla toča.
In glej, nastalo je to kar je.
Še vedno se poskuša vzpeti kvišku, še vedno išče sonce, še vedno bi rado prisluhnilo glasu in pripovedi Vrtnarja, še vedno prepušča svoja semena zemlji, iz katere je samo nekoč vzklilo.
Le tujcem se zdi, da ne more več zaupati…., kajti ni vsak takšen kot je bil njen vrtnar….
Gospod, vsi smo na nek način podobe teh semen. Zato Te prosim, poskrbi za ta semena, za te nežne rastline in bilke, da bodo živele, cvetele, dozorele in se…, ko bo prišel njihov čas za to…, nekoč prerodile v Tvojem rajskem vrtu.