Tedaj je pristopil Peter in mu rekel:
“Gospod, kolikokrat naj odpustim svojemu bratu,
če greši zoper mene? Do sedemkrat?”
Jezus mu je dejal: “Ne pravim ti do sedemkrat,
ampak do sedemdesetkrat sedemkrat.”
Naša ujetost v svet snovnega pogojuje tudi omejenost našega razmišljanja, velikodušnosti, dobrote in odpuščanja. Pameten človek je pametno dober, pametno velikodušen in tudi pametno odpušča. Peter, ki je bil vajen razmišljati v okviru načela “zob za zob in oko za oko”, je mislil, da bo s sedemkratnim odpuščanjem dosegel Učenikova merila. Jezus pa je Bog. In Bog je velikodušnost, dobrota in odpuščanje. Zato je Jezusov odgovor za Petra hladen tuš. Mislil je, da bo rekel preveč, pa je naredil komaj prvi korak.
Gospod, spreobrni naša srca, naj bodo usmiljena in dobrohotna.
Ti daruješ tudi grešnim, ranjenim, slabotnim in ne gledaš na povračilo.
Naj se zavedamo, da smo prejeli brez plačila, da nam je vse darovano iz čiste ljubezni in tako darujmo tudi naprej…Tudi sami pa smo premnogokrat potrebni odpuščanja. Naj ne merimo iveri v očesu svojega brata, praviš, ko pa imamo v svojem očesu mnogo več kot to.
Kot hrepenimo po Tvojem odpuščanju Gospod, naj tudi mi odpuščamo drugim. Ti pa nam pri tem pomagaj, Te danes prosimo…