Tisti čas je Jezus prišel v Jeriho in šel skozi mesto. In glej, bil je neki mož, Zahej po imenu, ki je bil višji cestninar in bogat. Želel je videti Jezusa, kdo je, pa ni mogel zaradi množice, ker je bil majhne postave. Tekel je torej dalje in splezal na divjo smokvo, da bi ga videl, zakaj tam je moral iti mimo.
Zahej, cestninar, sodelavec okupatorja, izdajalec svojega ljudstva, zakompleksan s svojo majhnostjo, bogat a osamljen, obdan s kritiko, pomilovanjem in hinavščino ljudi, ki ga ne marajo. Lahko bi dal glavo med ramena in odkorakal mimo množice, ki je pričakovala “nekega Mesija”. Toda: v njem se je prebudila želja, da bi videl Gospoda. In v tej veliki želji se ni bal osmešiti se in splezati na drevo kot kakšen otročaj. Jezus se pri njem ustavi brez velikih besed, še manj očitanj: “Danes hočem biti gost v tvoji hiši, v tvojem najbolj intimnem prostoru” To osebno srečanje se tako zelo dotakne Zahejevega srca, da preobrne svoj pogled in življenje.