Megličasto jutro je prikrilo čudovit razgled s Svete Gore, tako da naša gosta, br. Michael in fra Ivan, nista mogla dobiti pravega vtisa o legi Skalnice. Slovesu je sledil spust v dolino in prodiranje skozi zamegljeno Vipavsko dolino, saj se ni videlo niti Vipavskega Križa. Z Rebernicami smo pustili za sabo tudi meglo, saj nas je na Razdrtem pričakala obsijana Notranjska.
Kljub mamljivosti sončne svetlobe se nismo predolgo nastavljali toplim jesenskim žarkom, ampak smo se pred njimi umaknili v podzemlje. Obiskali smo namreč svetovno znamenito Postojnsko jamo in se pridružili italijansko govoreči skupini. Podzemno kraško bogastvo je naša gosta zelo impresioniralo, saj sta med drugim skušala precej lepot ujeti v objektiv svojih telefončkov. Toda, kot pravi Pesnik: »Življenje ječa, čas v nji rabelj hudi,« je bilo tisto dejstvo, ki nas je precej tiščalo.
Naposled smo prispeli v Nazarje, kjer nas je skupaj z bratoma Andrejem in Tomažem sprejel tudi celjski škof Stanislav Lipovšek. Po sprejemnem blagoslovu, ki ga je podelil br. Michael, smo v cerkvi skupaj zapeli »O, moj Bog, dopusti mi.« Celjski škof, ki se je ob zdravici pri kosilu tudi zahvalil za navzočnost in delo frančiškanov v Nazarjah in tudi v Cerkvi na Slovenskem, se je ob sklepu vrnil v knežje mesto.
Sledil je obisk sester klaris: najprej v kapeli in z blagoslovom, ki ga je podelil in zapel v materinščini br. Michael, nato še v veliki govorilnici. Opatinja s. Katarina je na kratko predstavila situacijo klaris na slovenskem, nato pa je sledil pogovor, v katerem so se sestre predvsem zanimale za situacijo sester klaris in bratov frančiškanov v svetu. Med drugim so zastavile tudi vprašanje, kako pričevati v sodobnem svetu – v klavzuri in v apostolatu. Pri tem je br. Michael poudaril, da je klavzura privilegij, ki omogoča tiho srečanje z Bogom, a se pri trdem oklepanju lahko sprevrže tudi v ideologijo.
Bratje smo odšli še na pokopališče in se v molitvi spomnili pokojnih bratov, še posebej p. Mirka. Nato pa smo se odpravili proti štajerski prestolnici.
V Mariboru nas je sprejel gvardijan p. Franc, pridružila pa sta se brata Bernard in Damjan od Svete Trojice. Med večerno mašo, ki jo je vodil provincialni minister, je navzoče ponovno nagovoril generalni minister, ki je poudaril, da je eden izmed najbolj privlačnih vidikov Pavlove besede pripadnost Bogu, medtem ko mora biti naša evangeljska identiteta osredotočena na molitev in obnovo duhovnega življenja, da bomo kot bratje in sestre delovali za božje kraljestvo z ljubeznijo, ki naj bo polna pravičnosti do vseh ljudi. Po homiliji je 7 študentov iz vrst Frame dalo obljube, 6 pa jih obnovilo, samostanski sodelavec Dani Šket pa je vstopil v noviciat FSR, medtem ko sta gospe Vera Fliser in Zofija Hegediš izrekli obljube FSR. Vsi so v znamenje obljube prejeli križke tau, ki jih je blagoslovil in podelil br. Michael. Po maši je sledila večerja, ki se ji je pridružil tudi mariborski nadškof Alojzij Cvikl DJ in se še posebej zahvalil bratom za navzočnost v nadškofiji in njihovo služenje pri zakramentu svete pokore.
Pingback: Obisk generalnega ministra | bratje frančiškani